Kako majhen in preprost filmček postane velik in pomemben? Najprej zagledamo zibko, tam na dnu prizora, potem se ob njej pojavita štiri- ali petletni deklici, ki gledata proti kameri in začneta teči proti njej, ko pa se ji čisto približata, se obrneta in stečeta nazaj proti zibki, to še nekajkrat ponovita, dokler ne padeta v travo, tedaj pa se od nekod ali s filmskim izrazom: iz zunanjosti polja pojavi mati z dojenčkom v naročju, deklici pobere in popelje proti kameri... Skratka, pred to kamero se je počasi zbrala vsa družina, razen očeta seveda, ki je bil za kamero; to je torej očitno družinski film. Da, ampak tako žanrska opredelitev kot tudi sam filmček bi bila povsem zanemarljiva, če ne bi vedeli, da je bil ta kratki film posnet leta 1905 ali 1906 na vrtu neke hiše v Ljutomeru in da je v tisti hiši živela družina dr. Karola Grossmanna. Ali z drugimi besedami, da je ta nekajminutni ali 24 metrov dolg film z naslovom Na domačem vrtu tisti, ki mu slovenski film dolguje svojo stoletnico; praznuje jo letos.