»Ojej, ojej!« je naenkrat presenečeno zamomljala. Na elektičnem drogu je zagledala pisanega detla. Tiho se je približala, da je bolje videla. Detel je tiščal oreh v razpoko na dogu. Toda bil je neroden. Oreh mu je padel na tla. Odletel je in ni trajalo dolgo, ko se je vrnil z novim orehom v kljunu. Sedaj je bil uspešnejši. Razklal ga je, prazna luščina je padla v travo. Takoj so priletele siničke, da so pozobale ostanke, ki so pisanemu ptiču padli na tla. Babica bi se rada glasno zasmejala. A če je hotela opazovati nenavadno ptičjo gostijo, je morala biti čisto tiho. O, kako spreten je bil detel!