vstati ino obstati. Na nogah, seveda, kajti že ob kriku nizozemskega petelina, ki hodi spat s kurami, smo morali pod sladko prisilo naših organizatorjev marširati po ozkih in zelo strmih stopnicah na stolp mestne hiše. Po hoji navzdol, ob spremljavi mestnih zvonov, so nas okrepčali s toplo in hladno pijačo. Sledil je sprejem pri županu mesta, ki nam je zaželel uspešne koncerte in prijetno bivanje na Nizozemskem. Po sprejemu smo se z našim avtobusom odpeljali v Enschede, kjer smo si z velikimi očmi in odprtimi usti, od občudovanja in začudenja, ogledali novo stavbo glasbene šole, teatra in fantastičnih vadbenih prostorov z odlično opremo in genialno zvočno izolacijo. In to vse v eni stavbi. Na željo naše baletke – violinistke Urške so nas odpeljali v sobo za vadbo baleta, kjer je prikazala svoje znanje tega plesa. Po ogledu smo začeli z generalko za celovečerni koncert v cerkvi sv. Jakoba. Napol premraženi smo izpeljali koncert pred nabito prazno dvorano, kjer smo odlično izvedli celoten program in prejeli topel ter bučen aplavz maloštevilnih poslušalcev. Zvečer smo se uspeli samo še vrniti in pasti v posteljo, kajti naslednji dan nas je čakala nova, nepozabna in težko pričakovana pustolovščina – obisk Amsterdama. V četrtek smo se zbrali ob deveti uri zjutraj in prispeli v Amsterdam dve uri pozneje. Prvo, kar nas je presenetilo, so bila parkirana kolesa v treh nadstropjih. Očitno so Nizozemci zelo ozaveščeni ljudje, kajti skrbijo za okolje, svoje zdravje in obenem dajejo kolesa drugačen pridih mestu. Imajo zelo lepo urejene kolesarske steze, dobro vidne in ločene od cest