»Hih, saj ti sploh ne moreš izgledati grozljivo,« se je končno malo zasmejal in me iz zabave rahlo porinil stran. Jaz pa sem ga, pripravljena na igro, blago ugriznila v dlan. In že sva se valila, lovila in poskakovala po postelji, kakor vedno. Ne vem, ali je deček tudi tedaj razmišljal, a zdi se mi, da je zelo užival v igri z menoj. Skakal je, kričal, se glasno smejal in skušal čim hitreje izmikati svoje prste mojim zelo šilastim zobem. Poskušal me je stisniti za repek, a sem se mu v krogih izmikala. Padla sva po tleh. Imela sva še več prostora za divjo igro in »boj« je postal še bolj vnet. Fantek je vzel star šal in z njim izzivalno pomahal pred mojim gobčkom. Zagrizla sem vanj, deček pa se je začel vrteti v krogu s šalom v roki. Renčala sem kot za stavo predstavljala sem si boj z velikim volkom ali lisico. Nisem se mu pustila in močno sem mu trgala plen iz rok. Utrujena sva odnehala. Obsedela sva na tleh. Nato pa me je deček brezizrazno pogledal in z glavo naslonjen na rob postelje ostal na tleh. Začela sem ga zbujati z lizanjem po obrazu. Deček pa je potoval v svoje misli. Najprej ni v glavi videl ničesar. Čez nekaj trenutkov pa je zagledal, kako ga skušam ugrizniti za dlan in sva padla s postelje. Sedaj me je jasno pogledal in mi rekel: »Lili, hitro, poglej v svojo glavo! Hitro, poglej! Ali vidiš, kako me skušaš za šalo ugrizniti in kako sva padla s postelje?« Jaz pa sem sedela na njegovi postelji upehana od igre in sem veselo mahala z repom. Strastno sem čakala na novo igro. Pogledovala sem k dečku, pa k vsem igralom v sobi. Vse, kar sem si tedaj želela, je bila nova igra. Pravzaprav nisem razumela, zakaj deček pripoveduje o prejšnji igri, ko pa naju čaka še toliko novih iger in zanimivosti iz trenutka v trenutek. Lahko bi razmetala vse plišaste igrače po sobi in se ruvala ter pulila zanje; ali pa bi se prikradla k hladilniku, deček bi ga potiho odprl in v sobi bi se potem nabasala s salamo. Mmmm! Ali pa s smetano! Mljac! Od pričakovanja sem drgetala po vsem telesu in oči so mi žarele. Moj deček pa je obsedel ob postelji, na preprogi svoje sobe. Še vedno zadihan in razžarjenih lic od igre z menoj je spet topo zrl predse. Spet se je izgubljal, ko je lovil veter svojih misli. Nekaj trenutkov sem začudena zrla vanj, nato sem se odpravila na dvorišče. Med bršljanom ob ogradi sem poiskala sledi svoje stare znanke in se zapodila za njo. Uboga muca Lejla, prav res.