Nekoč je živel zajel Ludvik, ki je bil nevoščljiv in trdil, da je najlepši v gozdu. Zato ga skoraj nobena žival v gozdu ni marala. Zato je imel samo enega in edinega najboljšega prijatelja, medveda Francija. Z njim sta se igrala skupaj vse noči in vse popoldneve. Nekega dne pa je bil zajec Ludvik silno nejevoljen. Že zjutraj se je skregal z medvedom Francijem, da je on lepši od njega. Ves dan je sedel doma na fotelju in spoznal, da so skoraj vsi lepši od njega. Drugi dan je skoval načrt, kako bo on najlepši v gozdu. »Ojla, Franci, je zavpil Ludvik. ,,Kako se imaš? Bi bila znova prijatelja?« ,,Lahko, ampak, da se ne boš znova skregal zaradi frizure.« ,,Potem lahko.« ,,Greva na gugalnice?« Seveda, zelo rad se gugam.« Prišel je večer in Franci je takoj vprašal Ludvika, če bi prespal pri njem. ,,Seveda, zakaj pa ne, saj sva koncu koncev spet zelo dobra prijatelja.« ,,Tisto, kar sem mu mislil narediti, ker sva zdaj prijatelja in se razumeva.« Zjutraj pa je bil Ludvikov slab dan. Godrnjal je in se kregal na Francija. ,,Zakaj imaš tako trdo posteljo?« je Ludvik kričal na Francija. ,,Moja postelja doma je mehka kot oblak,« je dejal Franci. ,,Ne more biti, saj če bi bila mehka kot oblak, bi padel s postelje, ko bi se ulegel vanjo,« je modroval Franci. Ludvik ni rekel nič, le jezno je odšel, da se je kar kadilo iz njega. Po poti je kričal Ludvik, da je najbolj neumen na tem okroglem svetu!! Premišljeval je in tuhtal, kaj bi naredil v škodo Franciju. Ludvik je po telefonu poklical Francija na čaj. ,,Kako se imaš?« je vprašal Ludvik. ,,Zelo dobro.« ,,Izvoli čaj,« je rekel Ludvik. Ludvik se je smehljal, saj je vedel, da bo Franci umrl, saj mu je dal v skodelico čaja strup. Ludvik je prijel čaj in ga malo popil. Po 20 s je Ludvik padel po tleh in umrl, saj je vzel narobno skodelico čaja. Skoraj nihče ni prišel na njegov pogreb, saj so ga skoraj vse živali imele za morilca. Medved Franci pa se je zavedal, da bi lahko ubil njega. Klemen Praprotnik, 7. a