Ob površinskih krajinskih elementih gre upoštevati nato še bivalne. Ko govorimo o Krasu, imamo seveda v mislih tudi kraško hišo, se pravi kamnito hišo s prav tako kamnito kritino, z izbočenim kaminom, prizidanim ognjiščem, z nadstropno gradnjo, zunanjim dohodom preko kamnitega stopnišča na gank ali baladur, s številnimi okrasnimi in uporabnimi kamnoseškimi detajli in izdelki, kakršna sta kamnita šapa pri vodnjakih ali kamnit vodni napušč do vodnega zbiralnika. Sestavni del kraške domačije je nato ornamentalni vhod ali kalona ter obzidano, zaprto dvorišče. Toda v kolikšni meri je ta tradicionalna bivalna kultura danes dejansko še prisotna na Krasu? Prve spremembe je kraška hiša doživela sredi prejšnjega stoletja, ko se je z rastjo trgovine med mestom in kraškim podeželjem tudi v okolici pričelo "bolje" živeti: v perifernejših predelih so se bivališča povečala, opuščena je bila kamnita kritina s skrlami, ki so jih nadomestili opečnati korci, uveljavljali so se zunanji znaki "blagostanja", kakršne so kalone, medtem ko so se v mestu bližjih naseljih s postopno proletarizacijo in povzemanjem mestnih bivalnih običajev opuščali tradicionalni kraški gradbeni motivi: ganke so zamenjali balkoni, okna so se povečala in izgubila kamniti okvir ali jerte, v novogradnjah so prevladala masivnejša bivališča predmestnega videza. Na Opčinah so se že v začetku tega stoletja pojavile vile meščanov in uvedle povsem novo fazo v razvoju bivališč in bivalnih površin na Krasu, fazo neposrednega poseganja mestnega prebivalstva v kraško bivalno strukturo. Že v nekaj letih po drugi svetovni vojni je zaradi zunanjih posegov, ki so bili zgoraj že omenjeni, ter družbene urbanizacije tukajšnjega prebivalstva mestu bližji del Tržaškega Krasa povsem izgubil nekdanji videz. Končni udarec bi tradicionalni kraški arhitekturi verjetno zadal standardizacijski modernizem v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki ga na Krasu tako dobro ponazarja cerkev na Vejni in je naposled zajel tudi "odročnejši" predel tržaškega Krasa onkraj državne ceste oziroma avtoceste, ko ne bi nekateri osamljeni navdušenci zadruge "Naš Kras" dali pobudo za zaščito in valorizacijo kraške arhitekture. Še danes je "Kraška hiša" edini originalen in za javnost ohranjen tradicionalen bivalni objekt na Krasu. K sreči je zgodnjemu nastopu modernizma sledil prav tako relativno zgodnji pojav postmodernizma, ki je omogočil, da se je na tradicionalno arhitekturo pričelo gledati z drugačnimi očmi. V skladu s svojo višjo izobrazbo in boljšim socialnim statusom so se za kraška bivališča začeli najprej zanimati meščani, ki so si ob pomanjkanju primerljivih vzorcev neredko ustvarili dokaj kičasto predstavo o tem, kakšna naj bi bila "tipična" kraška arhitektura, medtem ko so se domačini, tudi zaradi birokratskih ovir pri adaptaciji svojih rodnih bivališč, še naprej odločali za gradnjo novih, "modernih" hiš, prav tako bolj ali manj posrečenega obmestnega videza, izven vaških središč. Zaradi tega prihaja marsikje do zanimivega paradoksa: v vaškem jedru in v bivališčih ruralnega videza domuje iz mesta priseljeno prebivalstvo, domačini, ki še ohranjajo vsaj part-time navezanost na kmečke dejavnosti, pa žive v bivališčih obmestnega tipa izven vaškega jedra. Temu gre nato dodati še številne počitniške hiše, ki so v obdobju "modernizacije" rasle tako rekoč kot gobe, kjerkoli si je pač njihov lastnik priskrbel kakšno zemljišče. Danes, ko je to obdobje "divje" privatizacije kraških zemljišč minilo, predstavljajo počitniške hiše skorajda 10% vsega bivalnega fonda tržaškega podeželja. Nihče pa ni preštel števila prikolic in drugih zasilnih gradenj ali določil obsega visoko ograjenih zemljišč, kjer se je nekoč paslo govedo in kjer se danes ob vikendih rekreirajo mestni prebivalci. Kje je torej Kras naših predstav in Kras realnosti? Tostran ali onstran avtoceste? V predmestnih stolpnicah tega ali onega "borga", v spalni ali vilski coni Opčin in Padrič, v bolj ali manj legalnih gradnjah, ki jih varujejo in krasijo palčki in gobice, v kraških hišah disneyeve podobe ali v cenenih kasarniških zgradbah, ki so si jih po osnutku kakega geometra postavili domačini na nekdanji njivi ali travniku? In kakšna pokrajina se kaže prebivalcem tako različnih "kraških" bivališč? Kakšen objekt prometne infrastrukture, kakšen daljnovod, kakšna zaplata obdelane zemlje z vinogradi, kakšen daljni odblesk morja sredi zelene gošče?