instrument predvolilne propagande. Tolikšne krastače pa nova vlada nikakor ne bi bila pripravljena požreti. Namesto nje je požrl krastačo Erjavec, ki ni dobil želenega ministrstva. Ker mu je očitno več do službe in dobre plače kot do ugleda pokončnega človeka, se je nazadnje zadovoljil z ministrstvom za okolje in prostor. Zadeva Patria, ki je svojo umazano vlogo odigrala, pa je obvisela v zraku. Ko pregledujem, katera ministrska mesta so zasedli posamezniki, lahko le ugotovim, da se Pahor ni držal svoje napovedi, da bo izbiral kandidate le po sposobnosti in ne po strankarski pripadnosti. Eden od značilnih primerov takega ravnanja je 44-letni Gregor Golobič, ki je šele pred kratkim končal visokošolski študij, pa je že postal minister za znanost in visoko šolstvo. Kdo pa je še videl, da bi npr. nekoga, ki je komaj končal pilotsko šolo, postavili za prvega pilota v jumbojetu? Takemu bi kvečjemu dovolili, da pilotira kakega »piperja«, pa še tam bi mu morda v začetku izza hrbta gledal kak inštruktor. (Tu se lahko vprašamo, če nima morda tudi Golobič za hrbtom kakega »inštruktorja«?) Kot v posmeh je zraven slike Golobiča (v Delu, 12. 11., na str. 3) še slika akademika Boštjana Žekša, ki bi bil zdaleč primernejši za to funkcijo, vendar so mu dodelili ministrstvo brez listnice in bo zastopal Slovence po svetu. Spomnil sem se, ko smo v nekdanji Jugoslaviji govorili, da ima vlada približno take pojme o znanosti kot majhni otroci o seksu. (Ker se o tem veliko govori, domnevajo, da gre za nekaj zelo pomembnega, vendar pa nimajo nobenega pojma, kaj naj bi s tem počeli.) Celotni seznam ministrov močno spominja na čase, ko so imeli v najvišji plasti partijske hierarhije strokovnjake vseznalce, ki so lahko zasedli katerikoli položaj. Minister za živinorejo bi npr. lahko takoj prevzel ministrstvo za kulturo, minister za zdravstvo pa industrijo. V tem smislu so ti izbranci kolobarili od enega ministrstva do drugega. Medtem pa se nam je sesuvalo gospodarstvo, kar je pripeljalo tudi do razpada države. Ekipa vseznalcev, proti kateri je bil slavni Leonardo da Vinci prava ničla, pa je ostala trdno zasidrana. Resnici na ljubo – slikati res niso znali tako dobro kot Leonardo, lahko pa se (skupaj s svojimi sedanjimi nasledniki) pohvalijo z vrhunskimi dosežki v zvrsti, ki ji po domače pravimo – »farbanje«. 11