Pabla Picassa so povabili v svoje vrste tudi francoski komunisti, ker so menili, da bi bilo njegovo ime silno koristno za njihovo stvar, čeprav so vedeli, da je tudi velika partijska hierarhija izobčila Pablovo umetnost. Ko se je Picasso udeležil kongresa za mir na Poljskem, je po spominih Franc soise Gilot vstal neki ruski delegat in rekel, da je vesel, ko ga vidi na kongresu, da pa mu je žal, ker še naprej slika na tisti dekadentni način, ki predstavlja vse najslabše v zahodni buržoazni kulturi. Pablo je vstal in rekel, da mu ni všeč, če z njim tako govori nekakšen partijski kljusač ... Povedal mu je, da so ga v Nemčiji psovali nacisti, da so ga v Parizu obravnavali kot židovsko-marksističnega slikarja ... "To se vedno izcimi v slabih trenutkih zgodovine, in to iz ust ljudi, ki jih nihče posebno ne ceni," je še pribil.