Obstaja več različnih vrst met (Mentha sp.), najbolj znane so poprova, mentolova in klasasta meta. Vse imajo značilen vonj in vse lahko uporabljamo za zdravilne in osvežujoče čaje. Cvetijo od junija do septembra. Rastlino pred cvetenjem ali ob začetku cvetenja v sončnem vremenu in opoldanskih urah porežemo do tal ter potrgamo zdravo listje (liste rada napada rja) in cvetoče poganjke. Vlažnih rastlin nikoli ne nabiramo, saj vsebujejo le malo učinkovin in pri sušenju porjavijo. Za preliv vzamemo čajno žličko posušenega zelišča na skodelico, popijemo pa lahko tri do štiri skodelice na dan. Notranja uporaba pomirja glavobole, nevralgije, žolčne napade, želodčne in črevesne krče ter napenjanje, blaži težave z dihali ter težave živčnega izvora, meta na splošno učinkuje pomirjevalno in osvežujoče. S parno destilacijo listov dobimo metino olje. Ob zunanji uporabi ga vedno razredčimo z nosilnim oljem, pri vtiranju v kožo najprej lahno peče, nato hladi. Ob notranji uporabi pa ga po dve kapljici štirikrat na dan nakapamo na sladkorno kocko. Vsakodnevno uživanje metinega čaja ali olja ni primerno, po enem do dveh tednih zdravljenje prekinemo in ga nadaljujemo po tednu dni. Ob vnetju žrela in sinusov si naredimo soparo s čajem ali v vrelo vodo kanemo nekaj kapljic metinega olja. Pri vnetju dlesni si spiramo ustno votlino z mlačnim metinim čajem. Za metin liker sveže liste različnih vrst mete, ki jim lahko dodamo tudi meliso, po plasteh izmenično s sladkorjem polagamo v kozarec, ki ga do meseca dni pustimo na soncu. Sirup precedimo in mu po okusu dodamo domače žganje.