Težava je seveda le v tem, da je LDS letos prvič izgubila prvo mesto na volitvah, hkrati pa je dosegla najslabši volilni rezultat, odkar obstaja, saj je dobila slab odstotek in pol manj glasov kot leta 1992 in slabe štiri odstotke manj glasov kot leta 1996. V takem kontekstu pa bi del volilcev njen vstop v vlado lahko razumel kot posledico prepričanja, da status parlamentarne opozicije za njene prvake kratko in malo ni dovolj nobel in kot odsev nepripravljenosti stranke, da se samokritično zazre vase in temeljito razmisli o svoji dosedanji taktiki, kadrovski politiki in programskih usmeritvah. Zato sem prepričan, da se vsaj v tem trenutku vodstvu te stranke zdi vstop v vlado tvegan. Podobno, domnevam, je tudi v Združeni listi, kjer so nekateri njeni prvaki in člani že javno napovedali, da bi vstop stranke v desnosredinsko vlado, v kateri bi bila manjšina, razumeli kot avtomatično odpoved temeljnim programskim načelom.