Potem ko je Berlusconijeva vlada v prvih mesecih po nastopu naredila nekaj potez, ki so jih državljani pričakovali in zato na splošno pozitivno ocenili (na primer vprašanje odpadkov v Neaplju ali “rešitev” letalske družbe Alitalia, katere končni izid ostaja vprašljiv), se je frontalno spopadla s tako imenovano reformo javnega šolstva in ga tesno povezala s triletnim finančnim manevrom znižanja javnih izdatkov, kakor si ga je zamislil gospodarski minister Giulio Tremonti in ga je parlament odobril v obliki vladnega dekreta brez vsakršne razprave, vredne tega imena. Ta načrt namreč med drugimi ukrepi predvideva skrčenje stroškov za javne šole vseh vrst in stopenj v višini osem milijard evrov in pa poldrugo milijardo evrov za univerzo pod lepo zvenečim nazivom “šolske reforme”. Na tej osnovi je ministrica za javno šolstvo Mariastella Gelmini poslala parlamentu v odobritev zadevni dekret, ki ga je le ob nasprotovanju opozicije sprejel konec minulega oktobra in iz katerega je jasno razvidno, da se bo v prihodnjih treh letih (20092012) skrčilo število učnih moči (učiteljev in profesorjev) za 87 tisoč. Že v prvem letu bi se moralo število učnih mest skrčiti za 42 tisoč (14 tisoč v osnovnih šolah, 10.300 na nižjih srednjih šolah in 3.000 na višjih srednjih šolah ter 14.500 na vseh drugih šolah in tečajih za odrasle. Takšne bodo namreč posledice vrnitve k enemu samemu učitelju na razred v osnovni šoli in povečanju obveznih tedenskih ur od 24 do 27 ur, odprava posebnih specializiranih učiteljev angleščine, spremembe razmerja med številom učencev oz. dijakov in številom učiteljev oz. profesorjev, skrčenje števila tedenskih ur pouka na srednjih šolah od 32 do 29, predvideno skrčenje razredov s celodnevnim poukom in preureditev habilitacijskih razredov in združitev manjših šol. Kot iz navedenih podatkov izhaja, gre za izredno drastično skrčenje števila šolskega osebja in struktur. Zato je tudi razumljiv splošen odpor in nasprotovanje od zgoraj vsiljeni reformi, kot so zgovorno pokazale protestne manifestacije zadnjih dveh tednov. V prvi vrsti je namreč nesprejemljivo frontalno postopanje z vrha brez vsakršne predhodne razprave s šolskimi kmponentami in drugimi organizacijami, ki spremljajo šolsko življenje. Vlada se pred temi očitki brani s tem, češ da je takojšnje in radikalno ukrepanje v šolstvu nujno. Res je, da vlada razpolaga v parlamentu s solidno večino in si takšno omalovaževanje izvoljenih predstavnikov lahko privošči, vendar s političnega vidika to ni modra in perspektivna politika, kar med drugim dokazuje obseg dosedanjih protestov in napovedovanje novih protestnih valov tudi s strani univerzitetnih dejavnikov. Po zadnjih novicah naj bi vlada pristala na dialog glede napovedane reforme univerzitetnega izobraževalnega sistema. Nekaj se premika tudi glede reforme osnovnega in srednjega šolstva. Izvajanje reforme naj bi se namreč odložilo na prihodnje leto, kar pomeni, da je vlada stopila korak nazaj in s tem odpira možnost dialoga. Val protestnih pobud je zajel tudi dijake javnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici ob solidarnosti tudi drugih šolskih komponent. Ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov se kaže nujna potreba, da bi se izdelala študija o posledicah nakazane “šolske reforme” za manjšinski izobraževalni sistem in vsestransko utemeljenih predlogov ne samo za golo ohranitev sedanjega stanja, ampak tudi za prihodnji razvoj. Celotna manjšinska skupnost in njene organizacije so zelo odločno obsodile tako samovoljno krčenje življenjskega prostora manjšinskih šol. Njeni predstavniki so takoj in izčrpno obvestili slovensko vlado o nastalem stanju tako glede šolstva kot neizvajanja zaščitnega zakona s posebnim ozirom na t. i. vidno dvojezičnost. Kot je v imenu vlade napovedal sam premier Janez Janša, je minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel sredi prejšnjega tedna italijanskemu veleposlaniku v Sloveniji izročil spomenico v zvezi s težavami slovenske manjšine v Italiji. Gre v prvi vrsti za težave z izvajanjem zaščitnega zakona predvsem na dveh področjih, to je glede financiranja organizacij slovenske manjšine in glede reforme šolstva. Slovenija, je zapisano v spomenici, pričakuje, da bo Italija spremenila postavke v državnem proračunu, ki predvidevajo izdatno krčenje prispevkov za slovensko manjšino. V zvezi s šolsko reformo Slovenija pričakuje, da se ohrani sedanje stanje na šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini in na dvojezični šoli v Špetru v Beneški Sloveniji. Spomenica izraža tudi zaskrbljenost zaradi zamud pri izvajanju zaščitnega zakona glede vidne dvojezičnosti. Deželni predsednik Renzo Tondo je sredi minulega tedna sprejel zastopstvo krovnih organizacij SSO in SKGZ v spremstvu deželnega svetnika SSk Gabrovca, ki mu je prikazalo prizadetost manjšine v zvezi z napovedanim krčenjem državnih finančnih sredstev. Predsednik Tondo je zagotovil, da bo posredoval pri osrednji vladi v Rimu, da bi se odložilo izvajanje šolske reforme in ohranili državni prispevki na osnovi zaščitnega zakona. Alojz Tul