Pekel nacionalističnih strasti in egoizmov, v katerem se je po razpadu velikih blokov znašla vzhodna Evropa, vpliva tudi na procese evropskega združevanja. Belgija je država, katere predsednik vlade pravkar prevzema mesto predsedujočega Evropske skupnosti, in hkrati država, ki jo vse bolj pretresajo nacionalne strasti. Pred slabim mesecem je namreč parlament odobril reforme, ki bodo to enotno državo spremenile v federacijo. FINANCIAL TIMES piše o »novem strahu evropskih evroskeptikov« ob belgijskem prevzemanju vodilnega položaja v skupnosti, saj so »gospodarski problemi in separatistični pritiski v flamskem delu na severu države škodovali dolgoletnemu ugledu države, ki je veljala za laboratorij praktičnega evropskega federalizma«. Tudi nove reforme po mnenju nekaterih izkušenih politikov ne bodo pomagale, ampak bodo kvečjemu »otežile upravljanje države ter sodelovanje med federalno državo in njenimi sestavinami«. Prav sedaj potekajo med severom in jugom zelo neprijetne razprave o socialnem varstvu, ker Flandrija, ki je gospodarsko močnejša od Valonije, trdi, da »ji ni treba subvencionirati socialnega zavarovanja juga«. Kar seveda neverjetno spominja na razprave o izkoriščanju severa in juga, ki smo jih poslušali v Jugoslaviji in jim je sledil sedanji gospodarski razcvet miroljubnih jugoslovanskih republik. Bomo že čez nekaj let tudi iz osrčja Evrope poslušali razprave o »Belgijcih, narodu, ki ne obstaja«, in potrebi po »konfederativni ureditvi Belgije«? t V Bosni se trenutno z najrazličnejšimi priročnimi sredstvi razdružujejo vsi. ASSOCIATED PRESS poroča, da so bosanski Muslimani iz Travnika pregnali »na tisoče Hrvatov, ki so rešitev našli pri Srbih«, in citira nekega kirurga, ki je presenečen nad nenadnim prijateljstvom med Srbi in Hrvati. »Bil sem presenečen, ko sem videl, da srbski borci prihajajo sem na obisk k Hrvatom. Samo malo je manjkalo, pa bi se objemali.« V istem poročilu navaja agencija pričevanje hrvaškega vojaka, ranjenega v roke in noge. »Moj prvi sosed, Musliman, s katerim sem še v petek pil kavo, je naslednjega dne zvečer streljal vame.« TIMES piše, da so »britanski vojaki videli, kako so muslimanski vojaki streljali v hrvaške civiliste, ki so bežali iz neke vasi v bližini Travnika«, BBC pa poroča, da bi »agresivna strategija Muslimane, ki so doslej veljali za glavne žrtve vojne, izenačila s srbsko in hrvaško stranjo«. Zaradi vsesplošne vojne se proti enotni ter suvereni Bosni in Hercegovini ne borijo samo bosanski Srbi in Hrvati, pač pa ima ta rešitev vse manj zagovornikov tudi med pretežno muslimanskim prebivalstvom Sarajeva. Po anketi sarajevskega političnega tednika DAN namreč zamisel o delitvi Bosne na tri etnične enote podpira 29 odstotkov vprašanih, torej samo dva odstotka manj kot zamisel o delitvi države po Vance-Ownovem načrtu, ki jo zagovarja 31 odstotkov anketiranih. Zaradi tega, kot poroča BBC, »Izetbegovićeva zamisel o enotni Bosni izgublja podporo tudi v glavnem mestu«. t