Povprečni bralec enači konflikt med Baski in Španci s konfliktom med teroristično organizacijo ETA in centralno špansko vlado, saj skoraj vsa javna občila zadeve prikazujejo v tej luči. Pri tem pa sredstva javnega obveščanja zamolčijo dva bistvena podatka. Prvi je preprosta ugotovitev, da zopet prejšnji teden. Prekinitev pogajanj med socialistično špansko vlado in ETO po atentatih le te je namreč znova zamrznila mirovni proces, aretacija vodstva že leta 2005 razpuščene stranke Batasuna pa bo zadeve verjetno še zaostrila. V trenutku, ko je torej proces reševanja baskovskega vprašanja ubral nevarno pot, je dokaj odgovorno in trezno začel s svojo politično akcijo tudi baskovski deželni glavar Juan Jose Ibarretxe. Kot prepričan demokrat, še bolj pa kot oseba, ki ni vklenjena v logiko “enonacionalne” države, se namreč zelo jasno zaveda, da se baskovsko vprašanje lahko reši le, če bo baskovska družba sposobna premagati terorizem. To pa je mogoče samo s premostitvijo političnega spora med baskovsko družbo in centralno vlado, ki se zelo jasno odraža v zavrnitvi novega statuta za Baskijo, odobrenega v baskovskem deželnem parlamentu z absolutno večino glasov. Ta politični spor predstavlja namreč danes tisto zaledje, ki omogoča ETI preživetje. V duhu preraščanja tega spora je Ibarretxe 28. septembra letos predstavil baskovskemu parlamentu podrobno izdelan načrt, s katerim naj bi španska družba v celoti začela sistematično kanalizirati energije za reševanje baskovskega vprašanja. Ibarretxejeva ideja je dokaj enostavna. Ob ugotovitvi, da ETA ni držala besede o premirju in da Madrid z zavrnitvijo novega statuta Baskije ni priznal Baskom pravice, da sami odločajo o svoji prihodnosti, namerava 25.oktobra leta 2008 razpisati deželni referendum. Referendum naj bi po njegovem mnenju ratificiral ali pa zavrnil politični dogovor med Baskijo in centralno vlado, ki naj bi ga sam dosegel do junija 2008 in bi ga naknadno Baskovski parlament odobril. V primeru, da bi do takega dogovora ne prišlo, pa bi sam vseeno razpisal referendum, ki sicer ne bi imel pravnomočne veljave, a bi dal močan signal vsem akterjem spora, da najdejo rešitev, ki bi Baskijo izvlekla iz spirale nasilja in obenem prerasla obstoječi politični spor med baskovsko družbo in centralno vlado. Ibarretxejeve ideje so torej zelo jasne. Španija, ki je sicer v izvajanju pravic narodnih manjšin izredno napredna za naša merila, se mora iz “enonacionalne” ureditve spremeniti v “večnacionalno” državo, po zgledu tega, kar se dogaja v Veliki Britaniji, kjer so reforme dosegle dokončno rešitev irskega konflikta in so dale vse večjo avtonomijo tako Škotski kot tudi Wellsu.