Leta 1882 se je v Posavju, v vinogradih pri Kapelah, prvič pojavila trtna uš - filoksera, ki je do tedaj že uničila večino vinogradov v zahodni in srednji Evropi. Zato je bilo nujno poučiti vinogradnike o nadaljnjem obstoju in obnovi vinogradov. Kranjski deželni odbor je sklenil, da je zato potrebna kmetijska šola tudi na Dolenjskem. Za ustanovitev je bilo potrebno rešiti dva problema: zagotoviti ustrezno poslopje s posestvom in poiskati usposobljeno učno osebje. Zato je deželni odbor pooblastil svojega izvedenca Riharda Dolenca za vodjo - upravnika nove šole ter mu naročil, da slapensko šolo preseli na Grm. Dolenc je okleval in se težko odločil za to selitev iz rojstnega okolja Vipave na Dolenjsko. Na Slapu je uspešno uredil učni objekt, tu si je ustvaril družino, tu so se rodili otroci; obnovil je vinograde in sadovnjake ter se družabno močno povezal z Vipavci. Pa vendar je poleti 13 težkih parizarjev prepeljalo šolsko opremo, poljedelske stroje in orodje ter pridelke s Slapa na Grm. Z njimi so se preselili učenci za drugi letnik, učitelj Rohrman, vinogradnik in kletar in dva druga opravnika del. Parizarji, razen dveh, so se vrnili; ostal je koleselj, dva para konj, dva para volov in vsa druga oprema, med njimi tudi del zbirke strojev, ki jo je sestavil licejski profesor Anton Schulert leta 1843, to zbirko pa je KKD ob ustanovitvi slapenske šole podelila za pouk in rabo na šolskem posestvu.