Vse življenje se je Franc preživljal s kmetovanjem, obenem pa gojil ljubezen do čebelarstva, ki mu v življenju veliko pomeni. Je najstarejši član Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona, njegova ljubezen do čebel pa sega v otroška leta. Tedaj je v rojstnem kraju čebelaril njegov sosed Vohar. Pri njem je opazoval delo s čebelami in nepozabno mu je bilo točenje medu, saj so ga lahko otroci uživali kolikor so ga hoteli. Sam se je s čebelarstvom začel ukvarjati leta 1934. Takrat je prodal kolo, ki je bilo tedaj pravo bogastvo, da si je kupil dva naseljena panja čebel. Postavil jih je na domu svojih staršev v Dokležovju in začel čebelariti. Ob odhodu na delo v Banat je čebelje panje prepustil očetu, ponovno pa se je posvetil čebelarstvu, ko se je naselil v Plitvici pri Apačah.