V nedeljo, 15. junija 2008, se je tradicionalnega kolesarskega Maratona Franja udeležilo tudi devet kolesarjev kolesarskega kluba Zapravljivček iz Horjula. Velikega daljšega maratona so se udeležili : Aleš Vrhovec, Robert Šušteršič in Miha Resnik. Proga je bila dojga 156 kilometrov. Pot jih je vodila iz BTC-ja v Ljubljani prek Brezovice, Logatca, Godoviča, Idrije, Cerknega, Kladja, Gorenje vasi, Ško e Loke in nazaj v Ljubljano. Na malem maratonu, ki je potekal od BTC-ja v Ljubljani prek Dobrove, Horjula, Šentjošta, Gorenje vasi, Ško e Loke do Ljubljane, dolgem 97 kilometrov, so sodelovali: Jože Marolt, Andrej Marolt, Anže Osredkar, Janez Čepon, Milan Zupančič in Boštjan Zamejc. Na poti skozi Horjul se je ob cesti v izredno lepem sončnem vremenu zbralo kar precej gledalcev, ki so bodrili s ploskanjem in vzkliki »Dajmo, dajmo« okrog 1600 udeležencev malega maratona Franja. France Brus Kljub svoji koristnosti so čebele v zdajšnjem času vedno bolj ogrožene, k čemur prispevajo intenzivna kmetijska proizvodnja, v kateri uporabljajo zaščitna sredstva – pesticide. Sadjarji in kmetje se premalo zavedajo, ko škropijo sadno drevje in poljščine proti škodljivcem, da so le-ti nevarni tudi za čebele, saj v primeru večjih zastrupitev ostane veliko panjev praznih, kar ni le škoda za čebelarje, temveč tudi za sadjarje in kmete. Ti bi morali natančno upoštevati navodila proizvajalcev škropiv in čas škropljenja; škropiti bi morali zelo zgodaj zjutraj in Toni Čepon, po domače Kalendrov Toni, pred pozno zvečer. svojim čebelnjakom za domačo hišo Ni iz trte kulturnih rastlin, ko letajo s izvita misel velikega misleca cveta na cvet in nabirajo nektar, Einsteina, ki je dejal, da takrat, sladkorno raztopino, ki jo po- ko bodo izumrle čebele, bo natrebujejo za hrano. počil tudi konec začetka konca V Sloveniji imamo okrog 150 tisoč čebeljih družin, ki so dokaj enakomerno razporejene po vsej državi. V občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec je v Čebelarsko društvo Dolomiti vključenih 87 čebelarjev, ki imajo okrog 2000 panjev čebel. Vemo, kako koristne so čebele pri opraševanju sadnega drevja pa tudi številnih drugih človeštva. Razen znanih bolezni čebel, kot so varooza, gniloba čebelje zalege, razni zajedavci in virusna obolenja se je v zadnjem času pojavil še neznan neraziskan pojav, ko ni nikjer umrlih čebel, vendar so panji prazni. Predsednik Čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil je povedal, da so čebelarji v njihovem društvu utrpeli okrog 15 % umrtja čebel v letošnji zimi. Taka je povprečna izguba čebel. Strokovnjaki so izračunali, da je vrednost opraševanja čebel 10-krat večja od vrednosti medu, voska in drugih čebeljih pridelkov. Tega se zavedajo čebelarji Dolomitov pa tudi dejstva, da v obeh občinah ni pretiranega intenzivnega kmetijstva. Za ohranitev našega planeta so torej nujno potrebne tudi čebele, in sicer bolj zaradi opraševanja kot medu. Človek mora zato poskrbeti za zdravo in čisto okolje, saj velja pravilo, da tam, kjer domuje čebela, je tudi čisto okolje. France Brus