infiltracija (v hidrologiji), proces ponikanja površinske vode v *tla in v kamnine pod njimi. Količino vode, ki jo površje absorbira v določenem času, imenujemo hitrost infiltracije, kapaciteta infiltracije pa je največja hitrost, s katero lahko površje v določenih pogojih sprejema vodo. Obe količini podajamo z višino vode (v centimetrih) na časovno enoto. Na hitrost infiltracije vplivajo: vrsta padavin (predvsem to, ali padavine padejo kot dež ali kot sneg), količina vode, ki jo vsrkajo rastline, značilnosti površja in oblikovanost pobočij, globina in prepustnost tal ter prostornina praznin v tleh, kjer se lahko zbira voda. Dejanska hitrost infiltracije ustreza najnižji vrednosti, ki jo določa eden od teh dejavnikov. Pri procesu infiltracije odteka voda navzdol in se zbira v *vodonosnikih; na nagnjenih tleh del vode odteka skozi preperino tik pod površjem in se kmalu spet pojavi na površini. Zaradi obilnega dežja, taljenja snega, zamrznjenega površja ali predhodne zasičenosti tal z vodo se kapaciteta infiltracije močno zmanjša, zato velik del vode odteka po površju. Voda pri površinskem odtoku erodira tla. Škodo, ki jo povzroča erozija tal, lahko preprečimo z ohranjanjem visoke kapacitete infiltracije.