Neuspeh drugega poskusa je bilo pričakovati, je dejal Odin. Ne morem razumeti, zakaj so to študijo sploh dovolili. Možnosti, da bi poskus koristil pacientom, so bile minimalne. Vzporedno s tem poskuša nevrokirurg omejiti škodo: Dosežkov ne smemo precenjevati. Niti besede ni o kakšni novi metodi. Postopek Američanov pri transplantaciji človeških celic še ni bil dovolj pripravljen, meni Odin. Število živčnih celic, ki so jih pacienti prejeli po tej poti, je bilo tako majhno, da že zaradi tega ni bilo pričakovati kakšnega večjega učinka. Zaradi tega Freedov predlog o zmanjšanju števila celic ni mogel imeti nobenega posebnega učinka. In narobe: Zakaj je potem prišlo do hudih motenj v gibanju, kar zdravniki poznajo le kot predoziranje zdravil za parkinsonovko? Domnevam, da celice niso vzpostavile nobene homogene povezave v pacientovih možganih, špekulira Odin.