Sejani travniki so predvsem tiste površine, kjer je travna ruša sestavljena iz gospodarsko pomembnih trav in metuljnic. Značilno zanje je, da je košnja zgodnejša, kot na naravnih travnikih. S tem dobimo boljšo prebavljivost mrve za živino in tudi pridelek je lahko večji. Kakovost čebelje paše pa je slabša zaradi ruše, ki je enostavnejša po sestavi. V njej ni raznobarvnega cvetja, ki ga predstavljajo metuljnice in zeli. Med gospodarsko pomembne metuljnice (Fabaceae) prištevamo vrste detelj iz rodu Trifolium (črna, bela, švedska, od enoletnih še perzijska in aleksandrijska detelja ter inkarnatka), rodu Medicago (lucerna), rodu Lotus (nokota), in rodu Onobryhis (esparzeta). Pomembna pozitivna lastnost metuljnic je ta, da bogatijo tla z dušikom zaradi simbioze z bakterijami, ki živijo na njihovih koreninah in vežejo dušik iz zraka. Bogatijo gornje plasti tal s hranilnimi snovmi, ker imajo močan koreninski sistem, ki je sposoben črpati hranilne snovi iz globjih plasti tal. Zaradi takšnega koreninskega sistema so tudi odpornejše proti suši kot trave. In ne nazadnje povečujejo hranilno vrednost krme, ker vsebujejo veliko beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov. Zaradi rodovitnejših tal se pestrost v sestavi ruše veča in kakovost paše za čebele boljša.