V odnosu do Viktorja se je sistem strogih mer spoštljivo mehčal. Anitin odnos do Viktorja je bil pravzaprav zmes spoštovanja in osvobajanja. To drugo se je dogajalo kot blago zbadanje, česar se je izučila pri mojstrici Tini, ali kot neosredotočeno posmehovanje. Zdaj pa še male zarote, je sikal Viktor v fluorescentni soj cigarete na mizi, v katere ju je nenadejano porinilo življenje. Še vedno ne vedoč, ali naj prst do konca zarije vanjo ali pa naj se odloči za dvig iz ozke postelje, v kateri se je počutil kot v trugi, je čakal in, kot običajno, dočakal le lastno znerviranost. Podobno tisti po Anitinem enournem cincanju okoli postelje, čeprav, tako Viktor pomečkan v postelji, je bilo vendarle že vnaprej vse jasno, vsaj od tistega Anitinega: Viktor, zdi se mi, da sva v podobnem sranju, ko se je primajal iz Tinine kopalnice. No, ko jo je pol ure pozneje polagal v posteljo na drugem koncu Ljubljane, je imela v očeh prošnjo, naj bo nežen. Ker je vse teklo normalno, se je glede na Viktorjeve informacije o askezi po aprilskem razsvetljenju v Indiji dokaj hitro povsem prepustila. Menda je to noč pokapirala lep del tega, kar je zaman lovila po zraku od aprila, vse tiste zmede višjih energij, višjih jazov in bolj sublimiranih telesnih oklepov skupaj s pridigarskim tonom, ki se Aniti po Viktorjevem prepričanju nikakor ni podal. Ko sta že lezla v spanec, ji je skušal to tudi previdno dopovedati. Razsajanje po nepotrebnem. Anitina moč je v prepuščanju, ki ga zmorejo spodnje ustnice, te pa se aktivirajo šele, ko obmolknejo zgornje. Ali v praktičnih pokrajinah, ali konec koncev v spanju, je nagovarjal bitje v postelji ob sebi, ko izhlapi skozi strop in se tako lepo pusti pri miru.