Tako različni državi združuje isti cilj: vstop v EU. In obe imata z integracijo svojevrstne težave. Hrvaški grozi zamrznitev pridružitvenih pogajanj, če ne bo spremenila odločitve o zaščitni ribolovno-ekološki coni. Srbija je razpeta med evropsko prihodnostjo in odločitvijo vztrajanja v preteklosti, kar se odraža predvsem v želji po ohranitvi ozemeljske integritete države in zaščiti osumljencev vojnih zločinov. Čeprav sta to problema sui generis, je včerajšnje subtilno sporočilo z Brda vsebovalo isto rdečo nit. Evropska perspektiva celotnega zahodnega Balkana se nahaja v doslednem izpolnjevanju zahtev kandidatk in bodočih kandidatk za članstvo, skozi katere so se morale prebiti vse sedanje članice. Prav zato ne gre podcenjevati vnovičnega opozorila komisarja za širitev Ollija Rehna Zagrebu, da so negativne posledice neizogibne, če nova hrvaška vlada ne bo ukrepala glede zaščitne ekološke-ribolovne cone. Slovenija je mišice južni sosedi pokazala na domačem terenu, in to s pomočjo evropskih ust. Evropski komisar Rehn s tem ni razbremenil le predsedujoče države. Slovenija v ključnem obdobju iskanja rešitev za evropski energetsko-podnebni paket ali ratifikacijo Lizbonske pogodbe ne želi zapravljati časa z nacionalistično navdihnjenimi hrvaškimi bombicami. Ne nazadnje je premier Janša zahodni Balkan včeraj omenil komajda z enim stavkom, v gostih povedih pa je našteval globalnejše evropske teme.