Člani organizacije »Mladi Muslimani« so bili po informbiroju leta 1948 najbolj številni v zaporih v Sarajevu, Zenici, Foči in na Golem otoku. Zgodovina je samo v letih 1948-49 zabeležila skoraj 1.000 aretacij v BiH in na Hrvaškem. Večino so obsodili na dolge zaporne kazni, nekatere pa so celo usmrtili. Vrhunec agonije se je zgodil leta 1983 z montiranim procesom, t.i. sarajevskim procesom z Alijo Izetbegovićem na čelu, na katerem so obsodili 13 muslimanskih intelektualcev, o čemer smo že pisali. V 30-ih letih prejšnjega stoletja so Kraljevino Jugoslavijo po načrtu Mačka in Cvetkovića razdelili na banovine. Bosna je tako izgubila svojo ozemeljsko integriteto ter tako neposredno še bolj prišla pod vpliv hrvaškega in srbskega nacionalizma. V obupnem poskusu zaščite in obrambe pred izginotjem, se je na čelu muslimanov v BiH pojavil dr. Mehmed Spaho, ki pa je kmalu zatem v zelo čudnih okoliščinah umrl v Beogradu. Našli so ga mrtvega v kopalnici, mnogi pa še danes menijo, da so ga umorili. Organizacija »Mladi Muslimani« je nastala konec marca 1941, pred samim začetkom II. svetovne vojne. Njeno okostje so tvorili člani društva Trezvenost, to pa so bili Alija Izetbegović, Esad Karađozbegović, Emin Granov, Tarik Muftić in drugi. Študenti in dijaki. Njihovi glavni aktivnosti sta bili ohraniti islam med muslimani v BiH in humanitarno delo z begunci, zlasti v vzhodni Bosni, kjer so četniške formacije ob pomoči Italijanov poklale skoraj 80.000 muslimanov. V teh humanitarnih akcijah so bili ubiti Asaf Serdarević, Nurudin Gackić in Sakib Nišić. Ubili so jih partizani. Kasneje so umorili še nekaj članov, najbolj znan pa je primer Mustafe Busuladžića, talentiranega sarajevskega pisatelja, ki je pred smrtjo celo noč recitiral Koran. V novi Jugoslaviji se je organizacija umaknila v ilegalo, kjer so delovali v t.i. trojkah. Pisali so brošure o islamu, na primitiven način tiskali svoj bilten, hodili na izlete in sanjali o koncu komunizma. Kdor v času komunizma ni razmišljal v okvirih dogme, je bil terorist ali zarotnik. Zanimivo je pogledati, kako so zasledovali člane »Mladih Muslimanov«, ter kako se je vse skupaj sploh začelo. V tistih časih je bilo zelo malo literature o islamu, zato so »Mladi Muslimani« sami pisali brošure in jih delili. Eden izmed njih, Omer Kovač, je bil dijak v sarajevski srednji verski šoli. V času počitka je bral eno izmed brošur in ravno v tistem trenutku je v sobo vstopil direktor šole Sulejman Kemura in ga prijavil UDBI. Že čez nekaj trenutkov so ga aretirali in kasneje je umrl v sarajevskem zaporu zaradi mučenja. Lastni oče ga ni prepoznal. Omer Kovač je imel 17 let. Prva skupina je bila obsojena leta 1946. Med njimi so bili Alija Izetbegović, Ešref Čampara in Nedžib Šaćirbegović. Dobili so nizke kazni: tri do štiri leta. Mnogo hujše in težje kazni je dobila druga skupina v letih 1948-49. Zaradi informbiroja se je zaostrila situacija s Sovjetsko zvezo in v vsesplošni histeriji so bile kazni hujše. Z njimi so hoteli med drugim tudi prestrašiti preostale simpatizerje in člane, ki so bili še na prostosti, čeprav so aretirali skoraj celotno članstvo. Po nekajmesečnem sojenju so bile kazni naslednje: Hasan Biber, Omer Stupac, Nusret Fazlibegović, Halid Kajtaz smrtna kazen, konfiskacija in trajen odvzem častnih pravic. Drugi so dobili zaporne kazni do 20 let s prisilnim delom. Med njimi so bili Ismer Serdarević, Tarik Muftić, Ejub Hadžić, Mahmut Jarebica in drugi.