Sicer pa ima prof. Štabuc do bioloških zdravil tudi nekatere pomisleke. »Medijsko se preveč izpostavlja, kako zelo pomagajo, da so nekaj fantastičnega, odličnega, tako rekoč brez stranskih učinkov. To ni res. Nekaj mora biti jasno: biološka zdravila ne morejo ozdraviti bolnika z napredovalim rakom, pač pa kakovostno podaljšajo življenje za nekaj mesecev. In drugič: za večino bioloških zdravil še ni dokazano, da bi bila učinkovita kot dopolnilno zdravljenje po radikalni operaciji. Uspešno dopolnilno zdravljenje predstavljajo le pri nekaterih boleznih, kot na primer herceptin pri raku dojke, saj poveča možnosti ozdravitve za 20 do 30 odstotkov. Na področju prebavil žal takšnega zdravila ni. Dejstvo je, da poskušajo farmacevtske firme čim več prodati, toda zdravniki imamo določena pravila pri zdravljenju. Nekatera zdravila imajo zelo hude, tudi smrtne učinke. Nekaterim bolnikom bioloških zdravil ne smeš predpisati, ker jim bodo škodovala, zdravljenje pa ne sme biti nikoli hujše od bolezni. Vedno je pomembna evalvacija, natančno predpisovanje in nadzor. Svojci velikokrat v končni fazi življenja pridejo in prosijo, naj damo bolniku biološka zdravila, češ da mu bodo rešila življenje. Toda v terminalnem obdobju to ne pride v poštev, je popolnoma nesmiselno in lahko samo še poslabša bolnikovo stanje,« pojasnjuje prof. Štabuc.