Tega mu nikoli nisem hotela metati pod nos, bila sem obzirna, da ga ne bi prizadela, on pa je mene, in to brez kančka slabe vesti. Za otroke in dom sem skrbela sama, nikoli mu ni bilo treba vstajati in prekinjati nočnega spanca, bedeti, če so otroci zboleli, in pomagati pri šolskih nalogah. Odhajal in prihajal je takrat, ko je hotel, gojil svoje konjičke in živel kot pred poroko. Ko so začeli na svet prihajati otroci, me je jemal kot samoumevno bitje, inventar, nekaj, kar potrebuje za lastno udobje. Ni se postavil kot mož in oče, ampak v vrsto z otroki. In ups! Ni bilo več ne časa ne energije, da bi ga crkljala, stregla spredaj in zadaj, ker sem se komaj držala na nogah. To, da ni bil več v "špilu", je izkoristil kot opravičilo za svoje nedopustno in gnusno početje v klepetalnici.