doletelo tebe. In vendar se ta moški, ki ga nisem nikoli srečala, ker mi je mož rekel, da bi bilo prehudo (zame in zanj), ni nikoli vdal. Bil je vrtnar, poročil se je, le otrok nista imela, razumljivo. V prostem času je igral tolkala s prijatelji iz najstniških let in je postopoma vedno pogosteje spraševal za stolico, noge ga niso več držale. V teh desetih letih je postopoma začenjal izgubljati kontrolo nad telesom, vse do zadnjih štirih, petih let, ko je živel v enem od domov, kjer so zidovi prepojeni s trpljenjem oseb in z vsemi željami, ki jih tista telesa ne morejo več izražati. Včeraj je v televizijskem intervjuju, posnetem nekaj dni pred dekletovo smrtjo, neka redovnica v klavzuri izjavila, da se bo dalo “plodnost dekletovega življenja razumeti le izven tega sveta, izven tega življenja”. V vsem tem pompu sem imela vedno pred očmi le obraz tistega očeta in zareze na njem. Danes obrazu v mislih dodam še stavek tiste redovnice. Drugače bi vse skupaj, naše življenje, naše trpljenje, neznosnost bivanja, ki je doletela nekatere, vse skupaj ne imelo smisla. Zakaj smo bili ustvarjeni? Kakšen je smisel tustranske hoje? Kakšen je smisel takih življenjskih poti, kot je bila dekletova, njenega očeta, moževega prijatelja, vseh, katerih emotivno, kot tudi fizično stanje, nam ni na noben način doumljivo? Edini odgovor, ki sem si ga zmožna dati, je, da odgovora nimam. Nikakor. Ne vem za smisel, ne za razlog trpljenja. Želela bi besed, ki bi razjasnile to temo, pogovorov, ki bi mi ponudili iztočnico za drugačen razmislek. Morda se dokoplješ do spoznanj le, če se od njih oddaljiš. Morda na življenjski poti srečaš nekoga ali nekaj, ki ti, pa čeprav po desetletjih, ponudi odgovor. tiste njihovih vrstnikov iz OŠ V. Šček iz Nabrežine. Seveda so poleg risbic otroci poslali Galebu vrsto lepih zapisov. V peti Galebovi številki se nadaljuje potopis Marjete Zorec o Velikih Laščah v spomin na Levstika in okroglo obletnico njegove znane povesti. Klarisa M. Jovanovič je v svoje prispodobe o živalih povabila gos in gosaka; ob simpatični ilustraciji Vena Dolenca bodo otroci osvojili rekla v zvezi s to predstavnico perjadi. Tinko in Tonko, okroglolična fantiča iz ilustracije Vesne Benedetič, se v zapisu Berte Golob še naprej gresta igre z besedami. Pripovedi v nadaljevanjih poznanih piscev (Tatjana Kokalj, Žiga Gombač, Marko Kravos, Štefka Kac Marn, Slavko Pregl, Patricija Peršolja, Evelina Umek) pa vabijo otroke na avtobus s šolsko miško, na pokušnjo piškotkov s Tjašo in Tijanom, na ogled vojne med Desniči in Leviči, v sadovnjak z deklico Robin, pri kateri je zmeraj tudi nagajivi Zizijon, se pomuditi z Varjo in dedkom, ki razpredata o pravljicah, prisostvovati prepirčkom dvojčkov Maksa in Klare in ob Žigi si predstavljati počitnice kot torto. Delavne ročice bodo svojo domišljijsko moč sprostile ob nenavadnih lepljenkah Jasne Merku', tisti, ki se radi motajo v kuhinji, pa bodo s Škrobkom pripravili polarnega medveda iz mandljev. Še veliko lepega in zabavnega bodo bralci odkrili na 55 straneh januarskega Galeba, ki je tudi tokrat namenil nekaj prostora odraslim z rubriko psihologinje Suzane Pertot. Svoj strokovni pristop namenja otroku in njegovemu brskanju po spletu. IK