Strokovnjaki ugotavljajo, da nadobudneži radi komunicirajo, ker jih to zabava in se jim zdi razburljivo, ker zbuja pozornost in skrb odraslih, ker to počno tudi odrasli in jih hočejo posnemati, ker jim je preprosto všeč in v tem uživajo. Sporazumevajo se tudi, ker želita dva malčka ali več isti predmet, ker tekmujejo za naklonjenost ljubljene osebe, ker se čutijo zapostavljeni in osamljeni, ker menijo, da se jim godi krivica, ker se še niso naučili ali pa so pozabili, da je dobrine treba deliti z okolico, ker so jezni na nasprotnika ali tekmeca, ker želijo pokazati svojo moč in pomembnost ali ker hočejo uveljaviti svojo voljo, uresničiti svoj cilj. Otroci komunicirajo, kadar se dolgočasijo, se čutijo ogrožene ali slutijo nevarnost, kadar so utrujeni, izmučeni ali se slabo počutijo, kadar najbližji ravnajo z njimi nasilno in agresivno. Če so preobremenjeni in trpijo zaradi stresa, sodita nasprotovanje in prepir med svojevrstno obliko odločnejše, ostrejše komunikacije in priprave na sodelovanje z nasprotnikom. Otroci komunicirajo tudi zato, ker jim je komunikacija pri srcu in v njej preprosto uživajo, se ob njej sproščajo, učijo, spoznavajo svet in življenje. (n)