Stopnja hospitalizacije otrok je pri nas v primerjavi z evropskimi državami nekajkrat višja, ležalna doba vsaj še enkrat daljša. To razmerje bi morali, kot sem omenil, nujno spremeniti in se prilagoditi sodobnim normativom. Vprašanje, koliko otroških postelj resnično potrebujemo v Ljubljani in Sloveniji, mora dobiti jasen, natančno izračunan odgovor. Šele na tej osnovi bomo lahko načrtovali naprej. V to smer so šla tudi moja prizadevanja za umno racionalizacijo predvidene gradnje nove otroške klinike, ki sem jih začel že pred štirimi leti, ko sem vodil v ta namen imenovano komisijo Ministrstva za zdravstvo RS. Obseg gradnje je še vedno prevelik, možnost skupne uporabe nekaterih dejavnosti KC je premalo upoštevana. Za primer: nova otroška klinika ne bo potrebovala samostojnega rentgenskega oddelka, ker ga že imamo v KC, prav tako ne lastnega splošnega laboratorija. Podvajanje je nepotrebno. To je tudi razlog za gradnjo nove bolnišnice v bližini KC! Denarja ne bi smeli vlagati v zidovje, pač pa v sodobno opremo. Poleg tega moramo v novi stavbi zagotoviti enotnost interdisciplinarne intenzivne terapije otroka.