Oce je biu najbolsi clouk, k ga je poznala mama. Vedno se je velik smeju in je biu zlo prjazn. Ker je biu kapitan na velki ladji, k je vozila po vseh svetovnih morjih, ga dostkrat ni blo doma, ampak domou je vedno prnesu kj lepga iz daljnih krajev. Res smo mel doma afrisko masko, eno grsko vazo pa razne steklene figurce. K je zadnkr't prsou domou, je mamo pelu u Opero. Sploh jo je dostkr't km pelu, u kino al pa u gledalise. Kadar ga ni blo doma, se je bl doma drzala pa pazla na Dusancka. Mene se ni blo. No, u Operi sta gledala takrt en balet o mornarjih pa o opici. Mama se ni mogla spom'nt naslova. Vedla je sam se, da je bil en mornar, k je postou prjatu z eno velko opico, pa da je bla zalostna zgodba. Opica se je men se zdi zalubla vanga in je sla za nim cez morje, on jo je pa pol dau u cirkus al neki tacga. Dogajal se je pa na enem otoku s palmami.