(nadaljevanje) izobraževanja usposobiti zato, da bodo samoiniciativno bili sposobni ta sredstva uporabljati, jih najprej sploh pridobiti in potem kvalitetno uporabiti. Zato mislim, da je reforma ali če hočete prilagoditev delovanja institucij na področju javnih storitev ena od primarnih funkcij te vlade in tudi naslednjih vlad, če želi, da se bo razvojni naboj, ki bi naj bil prisoten v gospodarstvu ne samo uvažal skozi zunanjo tehnologijo in tujo investicijo, ampak, da bo tudi prisoten skozi lastno znanje in razvoj lastnih novih tehnologij v Sloveniji. Glede na dokumente, ki obstajajo na razvojnem področju in ki jih je država v zadnjih letih sprejela, ne vidim posebnega razloga, da bi bilo potrebno spreminjati strategijo razvoja Slovenije, čeprav glede na situacijo, ki je prišla s finančno krizo glede na odzive Evropske unije na to krizo, ki je vsebovan v tem inicialnem dokumentu in bo nov dokument prišel 26. novembra, bo verjetno potrebna prevetritev oziroma pregled ali so vsi elementi, ki so zapisani v tej strategiji še vedno v polni meri veljavni, je treba kakšnega dopolniti oziroma kakšnega izpustiti, enako velja za državni razvojni program, ki je srednjeročni finančni načrt glavnih razvojnih investicijskih projektov države in njihovega financiranja, velja enaka opomba kot za strategijo, zaradi razlogov, ki imajo svojo osnovo v zunanjih okoliščinah. Enako velja za nacionalni strateški referenčni okvir o katerem lahko še nekaj več povem v fazi, ko bom razložil svoj pogled na kohezijsko politiko, ki je vezana na naše interne nacionalne programe, strategije programe in projekte in enako velja za resolucijo ali pa še najbolj za resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki vsebuje nabor določenih projektov za obdobje do leta 2023. Nekateri od njih verjetno ne bodo mogli ostati v tem kontekstu nosilni projekti, dal bi morda dva primera, ne toliko pejorativno kot mislim, da ne moreta ostati nasilna recimo otok pred obalo Izole ali pa recimo igralništvo, vsaj za mene nista nosilna programa, ki bi jim morala država posvečati ustrezno pozornost v dokumentu takšne narave, je pa veliko dobrih programov za katere je pa osnovni problem, da se morajo pretvoriti v operativne programe nacionalnega, strateškega, referenčnega okvira, sicer bodo ostali samo dokumenti in programi na papirju, morajo se vklopiti v tisti okvir, ki omogoča tako angažiranje lastnih sredstev, ker je teh premalo za tako ambiciozen program kot je zapisano v tem dokumentu tudi angažma evropskih sredstev, ki so praviloma javna in privatnih sredstev skozi privatno javno partnerstvo. To javno privatno partnerstvo ne sme izpasti kot rezidual, ko ne vemo kako zapolniti vire teh dveh prvih, ampak mora biti integralni del finančnega projekta za posamezni tak program in s tega stališča v naprej definiran način kako priti do javno privatnega partnerstva recimo na področju logističnih sistemov železniškega, strategije razvoja železniškega omrežja in še kakšno podobno zadevo, predvsem na infrastrukturnem področju bi bilo treba osmisliti tudi stališča javno privatnega partnerstva. Vem, da so bili poskusi do sedaj narejeni, pa vendarle določenega pomembnega napredka za enkrat na tem področju še ni.