Prav tako so zanimivi primeri psihometrije lokacije. Po televiziji lahko spremljamo delo nekaterih ameriških psihometrikov, ki sodelujejo s policijo pri razvozlavanju zapletenih kriminalnih dejanj. Zaznave in uvidi so ponekod osupljivo natančni, od jasnega »notranjega videnja« samih lokacij in z natančnimi opisi do »notranjega opazovanja« dogodkov, ki so se zgodili na določenih krajih. Tudi moje osebne izkušnje s psihometrijo lokacije, ki sem si jih pridobila z mnogimi energijskimi pregledi stanovanj, so mi potrdile, da se dogodki lahko za dolga leta vtisnejo v občutljivo energijsko tkivo. Delujejo kot nekakšni odtisi v prostoru, kot energijski vzorci, ki imajo čustveni naboj, pa tudi vpliv na vitalnost prostora. In s tem seveda lahko trajno vplivajo tudi na počutje ljudi. Gre za nekakšen spomin prostora, ki pa določa življenje in počutje, zato ni zanemarljivo, kakšna je »energijsko-čustvena« vsebina naših domov. Na srečo pa so takšni vzorci spremenljivi. Če se torej trudimo vnašati v prostor neko drugo, drugačno kakovost, ga s tem počasi spreminjamo. Že samo druge barve na stenah, drugačna razporeditev pohištva, morda druga zvrst glasbe, ki jo poslušamo, lahko to energijsko tkivo spreminjajo. Najbolj nazorne so izkušnje pri selitvi v drugo stanovanje, ki ga šele moramo »udomačiti«, da se bomo v njem zares počutili doma. Še zlasti, če ni novo in so v njem