Galeb je letel mirno, hitrosti niti občutil nisem, želodec so malce žgečkali zračni žepi, pogled na že zelo veliko število bazenov pred mariborskimi hišami pa so motili samo vijaki na krilih, ki sem jih sumnjičavo opazoval vsakič, ko sva malo ostreje zavila. Bodo zdržali? Ko jaz kaj privijačim v zid, kmalu popusti tudi brez obremenitev! Marjan je nekajkrat vljudno začel pogovor, a beseda nekako ni stekla. Gotovo je mislil, da za njim sedi butec, ki se zna pogovarjati samo v enozložnicah. Sam pa sem, namesto da bi užival (čeprav pravzaprav sem, kot se zdaj spominjam), opazoval inštrumente in razmišljal, zakaj sem si oblekel sveže spodnje hlače. Stara navada, kaj naj rečem, da me čistega pripeljejo v bolnišnico, če bo šlo kaj narobe. Čeprav, ko sem se še v gimnaziji čelno pritisnil v stoenko, so bile spodnjice tako krvave, da je bilo vseeno, ali so bile sveže ali ne.