Kraljevino Jugoslavijo. Ker je bil Ante Paveli} takrat že znan zagovornik ustanovitve neodvisne Hrvaške, je njemu in njegovim sodelavcem pretila nevarnost, da jih aretirajo. Zato je že januarja 1929 pobegnil v Avstrijo. Diktatorska vlada je z brzojavko takoj zahtevala poročilo o njegovem odhodu od vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu, generala Vojina Maksimovi}a. Maksimovi} ji je sporočil: »Po izjavi njegove žene je Paveli} odpotoval v noči z 19. na 20. tega meseca z vlakom za Dunaj, čez neznani obmejni komisariat, ker Maribor, Koprivnica in Kotoriba do danes niso sporočili o njegovem odhodu v tujino … Ukaz o zasledovanju Paveli}a je bil dan že 20. junija lani. Stalno ga je spremljal en agent v dveh izmenah, in to ves dan in tudi ponoči, vse dokler se je videla luč v Paveli}evem stanovanju. V preostalem času se ga ni opazovalo, in ta čas je izkoristil in odpotoval z vlakom po 11. uri ponoči …« Takoj po prihodu na Dunaj je Paveli} stopil v stik s skupino hrvaških emigrantov, nekdanjih avstro-ogrskih častnikov okoli generala Sarkoti}a, ki se leta 1918 niso vrnili na Hrvaško, ker niso sprejeli ustanovitve jugoslovanske države. Aprila 1929 je Paveli} odpotoval v Sofijo in se tam sestal z vodjo makedonske emigracije Vančom Mihajlovim. Z njim se je dogovoril za sodelovanje, njun cilj pa je bil, izstop Hrvaške in Makedonije iz Kraljevine Jugoslavije. V Sofiji je imel Paveli} tudi protijugoslovanski govor. Jugoslovanski diktatorski vrh je ostro reagiral na njegovo dejavnost v Sofiji in v Beogradu sklical sodni proces proti njemu in Gustavu Perčecu, ki ga je spremljal v Sofiji. Sodišče za zaščito države je v njuni odsotnosti oba obsodilo na smrt.