Moram priznati, da me je novica zelo presenetila, ne pa šokirala. Dopinških afer in pozitivnih testov sem vajen, prekalili pa so me Tour de France, kolesarstvo in kraljica športov atletika ter padli »šampioni z drugega planeta«. Zelo malo je tistih, ki so se izmazali iz okovov dopinga. Odrešitev za redke je ponavadi sledila zaradi pomanjkljivih postopkov. Kdo jemlje doping, ne vem, ker nisem dopinški žandar, sem odgovoril novinarskemu prijatelju. Tudi ostro pero ne pomaga, ker so športniki res vrh ledene gore. Moraliziranja mi je zadosti, ker se vsakič, ko ujamejo kakšnega pomembnega športnika, počutim kot Don Kihot. Psi lajajo, karavana gre naprej. Jolandi načeloma verjamem, da ni nič jemala, ob tem pa sem se spomnil šankarskih bojevnikov iz Kalvana in Čarlija, ki tudi vidno pijani nikoli niso priznali, da so vinjeni. Ponavadi so bili vsi malce bolje razpoloženi in razigrani. Njim nikoli nisem verjel, ker sem bil pač priča vsemu, kar so konzumirali. Seveda dokler sem jim lahko sam sledil …