1. Sence so lahko ostre, poznamo pa tudi polsence. Pred veliko svetilo postavi približno enako velik predmet in na zaslonu opazuj njegovo senco. Za predmetom vidimo ostro senco, ki pa proti robu postaja zmeraj bolj svetla. Na teh področjih nimamo popolne sence, ampak polsenco, saj je del svetila zakritega, del pa ne. Skiciraj poskus in označi področja popolne sence in polsence.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
1. 1. vrstilni števnik; arabski zapis
Sence senca samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ostre oster splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
polsence polsenca samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Pred pred predlog; orodnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
svetilo svetilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
postavi postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
približno približno splošni prislov; nedoločena stopnja
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
velik velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
predmet predmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
na na predlog; mestnik
zaslonu zaslon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
opazuj opazovati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
njegovo njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
senco senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Za za predlog; tožilnik
predmetom predmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
vidimo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
ostro oster splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
senco senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
proti proti predlog; dajalnik
robu rob samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
postaja postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zmeraj zmeraj splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
svetla svetel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Na na predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; srednji spol, množina, mestnik
področjih področje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
nimamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
popolne popoln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sence senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
polsenco polsenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
svetila svetilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zakritega zakrit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
Skiciraj skicirati glavni glagol; dvovidski, velelnik, 2. oseba, ednina
poskus poskus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
označi označiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
področja področje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
popolne popoln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sence senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
polsence polsenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Fizika 7
avtor: neznani avtor