»Pa kaj zato? Jaz se hočem držati le #sebe#, tistega dela, ki misli in čuti, tistega dela, ki se #zaveda#.« Z ostrim glasom je nadaljeval. »In ne govori, da ne boš, ker moraš!« Z medeninastim cilindrom je pomahal možičku pod nosom. »Našel sem medeninasti prstan in čaka me brezplačna vožnja.« Nenadoma je umolknil in na obrazu se mu je zarisala osuplost. Zastonj vožnja? Zakaj pa samo ena, ko pa lahko vedno znova menjam konje? Zmagoslavno se je zasmejal. »Zakaj ena, ko pa lahko kar naprej dodajaš? Dobro me poslušaj! Vsakokrat, ko se bo trak na snemalni napravi približal koncu, hočem, da nanj pritrdiš novega. In poskrbi, da bo vsako od teh teles imelo kaj v banki, da bo zdravo in postavno. Kot sem že omenil: rad potujem v prvem razredu.«