Tudi letos ni manjkalo polemik, kritik in negativnih ocen prireditve. Več kot tisoč italijanskih novinarjev v tiskovnem središču je zapisalo, da je San Remo pregorel, da ni več zanimiv, saj je bila tokratna gledanost slabša kot lani in leta prej. Kljub temu pa jo je spremljalo nekaj manj kot devet milijonov televizijskih gledalcev, kar ni mačji kašelj! Res pa je, da San Remo ni več tradicionalni festival italijanske zabavne glasbe. Res je tudi, da se ga najbolj priljubljena imena italijanske glasbe udeležujejo zgolj samo kot gostje, le maloštevilne popevke festivala pa sploh pridejo tako v ušesa množic. Kakorkoli, San Remo je zelo bogat televizijski šov, ki ga je Pippu Baudu letos vendarle uspelo vrniti glasbi. Če je potrebno, Pippo pri 71. letih na odru tudi zapleše, zapoje, sede za klavir in celo dvori sovoditeljicama. Svoj poklic oziroma vlogo neverjetno dobro obvlada. Tudi pevci ga spoštujejo, kajti vedno jim poskuša pomagati in izpolniti želje. Zato ni prav nič presenetljivo, da je Baudo na eni od tiskovnih konferenc izgubil živce in z ostrim glasom vprašal novinarje, ali naj se s Chiambrettijem zlasata ali naj uporabljata vulgarni besednjak, da bi bil festival manj dolgočasen. Dejal je tudi, da tega ne bodo doživeli, kajti San Remo je še vedno zabavnoglasbeni festival in ne središče novic za rumeni tisk. In zagotovo bo tako, dokler bo prireditev sam krmaril. Tudi zato je San Remo ostal San Remo, torej festival zabavne glasbe, ki ga spremljajo po vsem svetu. Festival, ki so ga ponekod že poskušali posnemati, a jim to ni uspelo. Vsaj za zdaj ne!