»Vendar se stanje sedaj izboljšuje, saj sosedje pogosteje kličejo, kot so nekoč. Zahtevajo pa popolno anonimnost, ki jo seveda tudi nudimo. Ravno pred časom sem imela primer, ko je klical moški s podeželja in kar trikrat zahteval zagotovilo, da bo ostal anonimen. Strah ga je bilo, ker je prijavil nasilnega soseda, ki že desetletja pretepa svojo ženo tako močno, da se kriki in vpitje slišijo daleč naokoli. Tisti večer, ko je sosed poklical, sem takoj poklicala policijo, ki je tudi takoj poslala intervencijsko vozilo na kraj dogodka. Vse je steklo zelo gladko in pohvalila sem soseda, da je zbral to moč in nas poklical. Ne moremo si zatiskati oči: če nekdo vpije na pomoč, smo dolžni reagirati. Mnogim je lažje, da pokličejo nas kot pa policijo. Sosedje nas pokličejo tudi, ko slišijo, da nekdo stalno pretepa otroke, ko opazijo, da je otrok ves večer sam zaprt v stanovanju in podobno. Mi potem napišemo prijavo centru za socialno delo, kajti otroci, ostareli in invalidi so šibkejši člani družbe in smo dolžni zanje poskrbeti.«