Pred mnogimi leti, v času pred drugo svetovno vojno, se je v severozahodnem bosanskem mestecu Bosanska Otoka, ki leži ob prekrasni bistri reki Uni, mladenič z imenom Nurija zaljubil v Čehinjo Ano. Njegova muslimanska družina je odločno nasprotovala poroki in se na vse pretege trudila, da bi Nurijo odvrnila od njegove namere, da za ženo vzame nevernico, kot se je takrat rado reklo ljudem druge veroizpovedi. Le ostareli stric Džemo je dejal: »Ljubezen je večja od vsega,« in pred vsemi blagoslovil njun mešani zakon. Mehmed Džemaludin Čaušević je bil v tistem času reis ulema, duhovni vodja bosanskih muslimanov, ki je med drugim kot prvi v srbohrvaščino prevedel islamsko sveto knjigo Koran. Bil je torej človek, ki se je vse življenje predajal svoji veri in svojim vernikom in ki na srečo ni dočakal dne, ko so v svetu prevladale črne misli, tako drugačne od njegovih. Na srečo ni dočakal dne, ko so Nurijo zaklali ustaši in je mlada Ana ovdovela. Stric Džemo je umrl verujoč, da je ljubezen res večja od vsega.