Po skoraj triletnem otipavanju in cincanju je prva pobuda za dopolnitev volilnega zakona nepričakovano prišla iz vrst takrat najmanjše parlamentarne stranke - SDSS. Njeni štirje poslanci so oktobra lani vložili predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor. Predlagali so nekatere spremembe v poglavju, s katerimi bi podaljšali roke postopkov glasovanja naših državljanov v tujini po pošti in bolj natančno določili način glasovanja na naših diplomatskih predstavništvih. Socialdemokrati so poleg tega želeli zvišati volilni prag za vstop v parlament na pet odstotkov osvojenih glasov ter odpraviti določilo, da se pri drugi delitvi mandatov upoštevajo seštevki ostankov glasov, ker je to popačilo na volitvah dobljeno sorazmerno zastopanost strank v parlamentu. Ob tem predlogu SDSS so se "prebudile" tudi druge stranke in brž ponudile še svoje predloge, kako izboljšati volilni zakon. Tako so prišli na tapeto tudi precej sporna nacionalna lista, znižanje praga za tako imenovano neposredno izvolitev in še nekaj manj pomembnih novosti. Omenimo predlog Zmaga Jelinčiča (SNS), da volitve ne bi bile na nedeljo, marveč na soboto. Predlog je naletel na ostro nasprotovanje pri krščanskih demokratih, češ da je sobota za mnoge delovni dan. Večina je izmed sociademokratskih predlogov podprla le odpravo ostankov in uvedbo seštevka vseh osvojenih glasov posamezne liste kot podlage za drugo delitev mandatov na državni ravni. Glede praga so bila stališča precej različna; majhne stranke so bile za to, da se prag (nekaj čez 3 odstotke) ne spreminja, medtem ko so se večje stranke seveda ogrevale za njegovo zvišanje. Navzkriž so si bili tudi pri nacionalni listi, saj se je za njeno popolno odpravo zavzela le združena lista in deloma še liberalni demokrati, nasprotovali pa so krščanski demokrati. Ljudska stranka je zastopala nekakšno vmesno stališče. Po njihovih analizah bi z odpravo nacionalne liste imelo svoje poslance vsaj 80 volilnih okrajev, vendar bi kljub temu dopustili uzakonitev načela, da naj bi bil ne glede na to, koliko glasov bi mu volilci prisodili, izvoljen le nosilec strankarske liste, se pravi njen predsednik. Vmes je ustavno sodišče razsodilo, da nacionalne liste sicer niso v nasprotju z ustavnim duhom, toda biti morajo javno objavljene. Prvo branje zakona v državnem zboru se je izteklo s sklepom, naj besedilo zakona za drugo obravnavo pripravi parlamentarna pravna služba in ne štirje poslanci SDSS, ki so ga predlagali. Socialdemokratom tudi v drugem branju ni uspelo uveljaviti svojih zamisli, kar je morda (čeprav so bili drugi politični in propagandni razlogi verjetno pomembnejši) sprožilo njihovo vložitev najprej predloga zakona o večinskem volilnem sistemu in kasneje še zahteve po referendumu o njem. Slednje je državni zbor pred sklepnim tretjim branjem ustavil pri sprejemanju omenjenih dopolnitev zakona. Do nedeljskega referenduma.