Ampak življenje je prekratko za skrivanje pred žarki. In prekratko je za strah in krivdo in vso ostalo navlako, ki jo negujemo samo zato, da bi nam karma podelila tri čebelice, drugi ljudje pa bi nas imeli radi. Starejša kot sem, manj me zanima to sodelovanje v tekmovanju za miss simpatičnosti. Vem, zadnje čase pogosto omenjam odraščanje in staranje in ne vem kaj še, ampak še nikoli nisem imela … takšnega pregleda nad sabo in obenem zdrave distance. Ne vem, mogoče gre samo za to zimo in novo leto in prihajajočo pomlad, ampak trenutno sem v precej “it’s no better to be safe than sorry” obdobju. Oziroma obdobju, ko se mi zdijo napake boljša izbira kot pa igranje varne igre. Ja. Saj so še vedno travme in jok in stok, ampak vseeno. Je prehodno. Čez trideset let (če bom dobila še trideset let) bom raje štela obžalovanja in se muzala zaradi vseh porednosti, kot pa razmišljala o vijoličnih oblekah in rdečih klobukih, ki si jih kot starejša in prismuknjena ženska menda lahko privoščim. Prismuknjena bi bila že zdaj, prosim, hvala, vijolični klobuk pa zamenjam za smeh ob napačnih trenutkih in malo slončkanja med porcelanom. In tole obdobje definitivno ni povezano z menstruacijo, ker bi sedajle morala imeti PMS, ne vem, pa, kakšno je stanje z luno, hihi.