Večina strokovnjakov iz IR je med svojim službovanjem v inštitutu magistrirala, doktorirala in pridobila potrebno licenco za opravljanje svojega dela. Sredstva za izobraževanje in izpopolnjevanje, ki znašajo na leto od 70 do 80 milijonov tolarjev, zagotavljajo predvsem iz trženja svojih storitev na prostem trgu. Žal ti viri niso redni in sami po sebi umevni, marveč so odvisni od razvojne inventivnosti celotne inštitucije na trgu (deset do dvanajst odstotkov prihodkov, iz katerih črpajo tudi denar za študij, ustvarijo zunaj javnih sredstev). Hočevar je prepričan, da izobraževanje opravičuje in spodbuja tudi sistem stimulativnega nagrajevanja v inštitutu - povišanje OD ni samodejno in rutinsko, marveč predvsem rezultat doseganja (in preseganja) zastavljenih ciljev. Pri čemer poudarja, da ga »preveva veselje do povečevanja plač z razlogom«. Profitabilnosti naložb v izobraževanje in načrtovanje kariere v inštitutu ne merijo s številkami, v obliki presežne vrednosti oziroma oportunitetnega izračuna (Return on Investement). Razlog je, da se takšen račun matematično ne bi izšel, saj so v formulo vključeni le numerični parametri, medtem ko spodbudni atributivni faktorji (učinkovitost, uspešnost, podjetnost, prodornost, ugled, splošni vtis o ustanovi, tržna zanimivost ipd.) ostajajo zunaj, je prepričan Hočevar.