Končno so nas natovorili. Vkrcali smo tudi posadko. Osem sposobnih mornarjev in dva vajenca. Nekega večera smo se usmerili proti bojam, ki so označevale izhod iz pristanišča, pripravljeni na odhod na odprto morje in v pričakovanju potovanja, ki nas je čakalo naslednji dan. Gospa Beard naj bi z nočnim vlakom odpotovala domov. Ko smo ladjo privezali, smo se odpravili na čaj. Večino časa smo molčali. Za mizo smo bili Mahon, starejši par in jaz. Prvi sem popil, zato sem se izmuznil od mize po cigarete. Moja kabina je bila v lopi, točno nasproti krme. Voda je narastla, pihal je svež veter in narahlo je rosilo. Dvojna pristaniška vrata so bila odprta, skozi temo pa so v pristanišče prihajali in odhajali parniki, natovorjeni s premogom. Njihove svetilke so svetlo gorele, propelerji so rahlo treskali, vijaki so škripali, s pomola pa se je slišalo glasno vzklikanje. Ogledoval sem si povorko žarometov, ki so se vzpenjali proti nebu in zelene luči, ki so svetile nad večernim morjem, ko je vame zasvetila močna rdeča svetloba, ki je trenutek zatem izginila, se ponovno pojavila in obstala. Tik pred mano se je prikazal premec parnika. Takrat sem glasno zaklical v kabino: >Hitro pridite sem gor!< Potem sem iz teme zaslišal glas, ki je dejal: >Ostanite tukaj, gospod.< Zazvonil je zvonec. Drugi glas je svareče vzkliknil: >Nese nas točno v barko, gospod.< Odgovoril je osoren glas >Vse je v redu.< Naslednje, kar sem slišal, je bil silovit tresk, ko se je parnik s svojim kljunom zaletel v naše sprednje vrvi. Za trenutek je nastala zmeda, bilo je veliko kričanja in brezumnega tekanja. Parnik je zarjovel. Potem je nekdo dejal: >Vse je v redu, gospod.< >Ali je z vami vse v redu?<, se je oglasil robat glas. Stekel sem naprej, da bi ocenil škodo in zaklical nazaj: >Mislim da ni velike škode.< >Počasi nazaj,< je nadaljeval robat glas. Ponovno se je oglasil zvonec. >Čigav parnik je to?<, je zakričal Mahon. Ko sem se obrnil, sem lahko videl le še ogromno senco, ki se je premikala nedaleč stran. Zakričali so nam neko ime, bilo je žensko ime, Miranda ali Melissa ali nekaj podobnega. >To pomeni še nadaljnji mesec v tej prekleti luknji,< se je Mahon obrnil proti meni, ko sva s svetilko v roki pregledovala razdejane ograje in pretrgane opornike. >Kje pa je kapitan?<