Pogledala je Tjašo, ki je z osornim glasom ravnokar govorila v telefon, da ni pristojna za dajanje neke vrste informacij, kar je seveda pomenilo, da na zastavljeno vprašanje ne zna odgovoriti in da naj na drugi strani govoreči napiše pisno vlogo in jo priporočeno naslovi na ministrstvo. Odložila je slušalko, zavila z očmi in srknila kavo, ki ji je pomotoma zašla v dihalno pot, kar ji je povzročilo izbruh kašlja. Eva je bila prepričana, da je to kazen za neprijaznost. Vzrok pa je bil verjetno tisti na drugi strani telefonske linije, ki si je zaradi njene zoprne uradnosti zaželel, naj se zadavi. Mogoče bi bila tudi Tjaša boljše volje, če bi ji kdo za valentinovo prinesel kakšno čokolado. Vendar če bo še naprej tako zoprna, ji ne bo nihče ničesar prinesel; ali ker ji ne bo nikdar nihče nič prinesel, bo še naprej zoprna. To je tisto, čemur pravijo začarani krog, se ji je zdelo.