Pri političnem kadrovanju ne gre toliko za izključevanje ljudi nasprotnega političnega tabora kot za nastavljanje »svojih«. Redkokdaj je namreč razlog kadrovskih razrešitev v državni upravi dejstvo, da uslužnec dela po navodilih prejšnje vladne administracije, da bojkotira delovne naloge novih predstojnikov. Državni uslužbenci so namreč praviloma lojalni do oblasti, saj si predvsem žele ohraniti službo. Običajno je osnovni motiv ta, da »mora« nova oblast toliko in toliko strankarsko zaslužnih in lojalnih ljudi »nagraditi« z lepimi in dobro plačanimi službami, in če ni na voljo zadostno število novih mest, se pač mora nekdo umakniti. »Razrešenec« pa sploh ni nujno tudi »lustriranec«.