Poznavalci pravijo, da določata Hundertwasserjevo slikarstvo dva osnovna motiva. Na eni strani gre za svet oblik in analogije z rastlinskim svetom, po drugi pa za močne arhitekturne šifre: hiše, okna, strehe, ograje, vrata... Edinstvenost njegovega slikarstva je v tem, da sta oba motiva neločljivo povezana med seboj: vegetativne forme delujejo statično, torej se navezujejo na arhitekturo, medtem ko se zdi, da je vse zgrajeno rodila narava. Wieland Schmied je pred petnajstimi leti zapisal: Hundertwasser slika, ker mu ne pustijo graditi. Vsaka njegova slika je hiša, hiša za dušo, celo parnik je grad, v gričih so stanovanja, v zemlji so okna... Zanj je slikanje sinonim za gradnjo in gradnja je sinonim za življenje. Hundertwasser je namreč nekoč sam dejal, da bi, če bi ga pustili graditi, nastalo nekaj podobnega, kot že dvajset let nastaja na njegovem platnu.