Josta je mlada sadna vrsta, po 40 letih preizkušanja na poljih inštituta v Nemčiji se je odpravila na pot po Evropi, kjer je sedaj že zelo razširjena med ljubiteljskimi gojitelji. Ime dolguje začetnima deloma imen za ribez (Johannisbeer) in kosmuljo (stachelbeer), iz katerih je nastala s križanjem. Pri tem pa je sodelovala še divja vrsta ribeza, ki je križancu darovala večjo odpornost. Okus joste je še najbolj podoben borovnici in črnemu ribezu, od katerega je milejši in slajši. Tudi po obliki je plod joste najbolj podoben črnemu ribezu, po velikosti pa je nekje med ribezom in kosmuljo. V prodaji jo dobimo zelo redko, morda le na tržnici. Čvrsti in svetleči plodovi so znamenje, da je josta še dokaj sveža, v hladilniku pa se ohrani več dni. Osmukane jagode pa z lahkoto tudi zamrznemo ali posušimo. Najboljši nakup joste pa je zagotovo izdatek za nekaj sadik, ki jih posadimo na primerno mesto v vrtu, če pa tega nimamo, si je najbolje poiskati svoj vir tega izredno zdravega sadja. Najbolj zdrava je seveda v presni obliki, uporabljamo pa jo največ za sokove. Odlična je tudi za pite, kolače in pudinge ter seveda džeme, želeje in sirupe. Joste, pri kateri poznamo poreklo, ponavadi ne peremo, razen če so jagode umazane od zemlje, sicer pa jagode le osmukamo s pecljev in jih uživamo presne ali predelane.