Josta je mlada sadna vrsta, po 40 letih preizkušanja na poljih inštituta v Nemčiji se je odpravila na pot po Evropi, kjer je sedaj že zelo razširjena med ljubiteljskimi gojitelji. Ime dolguje začetnima deloma imen za ribez (Johannisbeer) in kosmuljo (stachelbeer), iz katerih je nastala s križanjem. Pri tem pa je sodelovala še divja vrsta ribeza, ki je križancu darovala večjo odpornost. Okus joste je še najbolj podoben borovnici in črnemu ribezu, od katerega je milejši in slajši. Tudi po obliki je plod joste najbolj podoben črnemu ribezu, po velikosti pa je nekje med ribezom in kosmuljo. V prodaji jo dobimo zelo redko, morda le na tržnici. Čvrsti in svetleči plodovi so znamenje, da je josta še dokaj sveža, v hladilniku pa se ohrani več dni. Osmukane jagode pa z lahkoto tudi zamrznemo ali posušimo. Najboljši nakup joste pa je zagotovo izdatek za nekaj sadik, ki jih posadimo na primerno mesto v vrtu, če pa tega nimamo, si je najbolje poiskati svoj vir tega izredno zdravega sadja. Najbolj zdrava je seveda v presni obliki, uporabljamo pa jo največ za sokove. Odlična je tudi za pite, kolače in pudinge ter seveda džeme, želeje in sirupe. Joste, pri kateri poznamo poreklo, ponavadi ne peremo, razen če so jagode umazane od zemlje, sicer pa jagode le osmukamo s pecljev in jih uživamo presne ali predelane.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Josta josta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mlada mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sadna saden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vrsta vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
40 40 glavni števnik; arabski zapis
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
preizkušanja preizkušanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
poljih polje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
inštituta inštitut samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Nemčiji Nemčija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odpravila odpraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
po po predlog; mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
razširjena razširjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
ljubiteljskimi ljubiteljski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
gojitelji gojitelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
dolguje dolgovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
začetnima začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, dvojina, orodnik
deloma deloma splošni prislov; nedoločena stopnja
imen ime samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
ribez ribez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Johannisbeer Johannisbeer samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kosmuljo kosmulja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
stachelbeer stachelbeer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nastala nastati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
s z predlog; orodnik
križanjem križanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sodelovala sodelovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
še še členek
divja divji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vrsta vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ribeza ribez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
križancu križanec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
darovala darovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
večjo velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
odpornost odpornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Okus okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
joste josta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
podoben podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
borovnici borovnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
črnemu črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
ribezu ribez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
od od predlog; rodilnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
milejši mil splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
in in priredni veznik
slajši sladek splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
Tudi tudi členek
po po predlog; mestnik
obliki oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
plod plod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
joste josta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
podoben podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
črnemu črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
ribezu ribez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
po po predlog; mestnik
velikosti velikost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
med med predlog; orodnik
ribezom ribez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
kosmuljo kosmulja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
V v predlog; mestnik
prodaji prodaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
dobimo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
morda morda členek
le le členek
na na predlog; mestnik
tržnici tržnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Čvrsti čvrst splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
svetleči svetleč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
plodovi plod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
znamenje znamenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
josta josta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
še še členek
dokaj dokaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sveža svež splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
hladilniku hladilnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ohrani ohraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
več več splošni prislov; primernik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Osmukane osmukan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
z z predlog; orodnik
lahkoto lahkota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
tudi tudi členek
zamrznemo zamrzniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ali ali priredni veznik
posušimo posušiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Najboljši dober splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
nakup nakup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
joste josta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zagotovo zagotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
izdatek izdatek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sadik sadika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
posadimo posaditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
primerno primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
nimamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
poiskati poiskati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
vir vir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
izredno izredno splošni prislov; nedoločena stopnja
zdravega zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
sadja sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
zdrava zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
v v predlog; mestnik
presni presen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
obliki oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pa pa priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
največ največ splošni prislov; presežnik
za za predlog; tožilnik
sokove sok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Odlična odličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
pite pita samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kolače kolač samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
pudinge puding samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ter ter priredni veznik
seveda seveda členek
džeme džem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
želeje žele samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
sirupe sirup samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Joste josta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
poreklo poreklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
peremo prati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
razen razen priredni veznik
če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
umazane umazan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
le le členek
osmukamo osmukati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; rodilnik
pecljev pecelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
uživamo uživati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
presne presen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
predelane predelan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar