Po mnenju organa, glede na vse zgoraj navedeno, interes prosilke, da izve, katere zadeve so bile dne 2. 8. 2000 vložene na sodišče, ni močnejši, kot varovanje osebnostne integritete vseh oseb, za katere je bilo navedenega dne predlagano pridržanje. Meni tudi, da je pravica do varstva zasebnosti (podatkov o duševnem zdravju) strank, za katere je bilo predlagano pridržanje, v konkretnem primeru močnejša od pravice prosilke do informacije javnega značaja. Morebitna škoda, ki bi tem strankam v primeru razkritja, da so bili prisilno hospitalizirani v psihiatrični bolnišnici, lahko nastala (izguba delovnega mesta, stigmatizacija okolice, duševne bolečine ob manipuliranju z njihovo duševno intimo, itd.), je mnogo večja, kot bi nastala prosilki, če tega podatka ne pridobi. Iz odločbe Pooblaščenca št. 021-52/2006/3 in št. 021-57/2006/3, obe z dne 27. 7. 2006 izhaja, da namen oziroma interes prosilca ni relevanten in ne spremeni varovanega osebnega podatka v informacijo javnega značaja. Izjema iz 3. odst. 6. čl,. ZDIJZ, ki dopušča posredovanje osebnega podatka, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije, pa v tem primeru ne pride v poštev, saj pri tem, katere zadeve so dne 2. 8. 2000 prispele na sodišče, ne gre ne za vprašanje javnih financ in ne za podatke, ki bi bili povezani z opravljanjem javne funkcije kot take (npr. ime sodnika).