Reči moram še to. Ljudje, ki danes s takim erosom napadajo Jerovška in Šeliga, so to počeli že v sedemdesetih in osemdesetih letih. Le da so bili nekoč to verniki samoupravnega ideološkega konstrukta, danes pa nastopajo kot veliki borci za neodvisnost, osebnostno integriteto in profesionalnost novinarjev. Cilj pa je isti. Ohraniti moč, privilegije in oblast v tej ustanovi. Ti ljudje zelo uspešno intrigirajo, vzpodbudil pa jih je pa ravno ta dogodek s kamerami, ki je zelo simptomatičen. Zdaj je jasno, da ima prav Šeligo, ki trdi, da je zgodba sicer res banalna, da pa je tudi koncentrat poizkusa preboja tistih na RTV-ju, ki želijo vrniti stvari na staro. Recimo, eden od gospodov, ki je pri tem zelo angažiran in relativno uspešen, je gospod Pengov, voditelj Dnevnika. Veliko vznemirjenje je nastalo, ko je gospod Ambrožič za urednika tednika imenoval gospoda Marina. Nobena skrivnost ni, da je bil velik vernik prejšnjega režima, toda nihče ne more zanikati, da je zelo sposoben profesionalec, in kolikor razumem, je bilo to pri imenovanju odločilno.