A stvari se počasi spreminjajo – na slabše ali na bolje, odvisno od zornega kota. Indijska vlada je v zadnjem obdobju potrdila številne zvezne zakone in ustanovila posebne komisije, ki se ukvarjajo z otroško prostitucijo. Ponekod tudi z represivnimi ukrepi. Že pred nekaj časa so cestni delavci po navodilih vlade dekletom začeli rušiti njihova 'postajališča' ob cesti. Uradni razlog je graditev novega pasu avtoceste od Agre proti zahodu. Če so imela dekleta pred začetkom del petindvajset do trideset strank na dan, jih imajo zdaj le še deset do petnajst. »Vlada nam že nekaj časa nagaja. Dobro ve, da potrebujemo te šotore ob cesti. Samo s posteljo in tekočo vodo lahko obdržimo cene svojih storitev na visoki ravni. Pisale bomo vladi, naj nam zgradi nove prostore,« se pritožuje ena bolj izkušenih deklet v vasi. No, zdi se, da vlada nima niti najmanjšega namena karkoli storiti v tej smeri. Prej obratno – kot je pred nekaj meseci pokazala naročena raziskava, se je problem v tem delu države razpasel že čez vse vzdržne meje in vlada se je odločila položaj popraviti na kakršen koli način. Avtor raziskave dr. K.K. Mukherjee, petinštiridesetletni univerzitetni profesor socialnega dela na delhijski univerzi, ki se s tem problemom ukvarja že nekaj let, je ugotovil, da se t. i. družinska prostitucija v zadnjih letih le še razširja. V izbrani vasi plemena Bedia se je s prostitucijo ukvarjalo kar oseminpetdeset od sedemdeset tam živečih družin, stopnja prostitucije v regiji pa je naraščala za petindvajset odstotkov na leto, kar je kar petkrat več kot stopnja rasti prebivalstva. »Nekaj smo morali narediti,« pravi dr. Mukherjee. Ustanovil je skupino Gram Niyojan Kendra (GNK), organizacijo za razvoj lokalne skupnosti, ki se je posebej osredotočila na prostitucijo in pomoč ženskam. Ustanovili so tudi poseben dom za otroke prostitutk, kjer skrbijo za njihovo izobrazbo, njihovim družinam pa ponujajo posebno svetovanje, s katerim jim pomagajo, da se uprejo tradiciji. »Stvari se počasi premikajo na bolje,« pravi danes dr. Mukherjee. »Vse več mater, ki nočejo, da bi šle njihove hčerke po njihovih stopinjah, prihaja k nam,« pove. A do popolnega izkoreninjenja, vsaj mladoletne, prostitucije bo vsekakor minilo še precej časa. »Naši predniki so se s tem začeli ukvarjati že stoletje nazaj,« pravi eden izmed delavcev v skupnosti. »Tradicija je tako močna, da jo bo zelo težko izkoreniniti kar čez noč.« Tudi če prepričajo deset, dvajset ali sto žensk, se trgovina s seksom ne bo zaprla. »Jaz sem se odločila, da bom nehala, a mojih sorodnic in drugih sovaščank ne morem prepričati,« pripoveduje ena izmed varovank v skupnosti. »Navsezadnje jih ni težko razumeti, potrebujejo denar. Če bi hoteli resnično kaj spremeniti, je treba za začetek poskrbeti za boljše možnosti zaposlitve.« A žal tudi možnost izbire velikokrat ni dovolj. Tradicija je premočna in za izhod iz začaranega kroga je potrebno poleg priložnosti tudi veliko osebnega poguma.