Že 28. aprila, ko je parlament odločal o tem, ali naj izvede tretji krog glasovanja o mandatarju, je bilo jasno, da bo ta za zmago potreboval 46 glasov. Ustava sicer omogoča zmago z relativno večino, a jasno je bilo, da na odločilnem glasovanju ne bo odsotnosti. Če je leta 1997, pred imenovanjem dr. Janeza Drnovška, temu do izvolitve manjkal en glas podpore, sta dr. Bajuku manjkala dva glasova. 9. januarja 1997 je postalo jasno, da bo dr. Drnovška podprl tedanji poslanec SKD Ciril Pucko. Prekmurski poslanec Pucko je s tem, ko je javno sporočil, da bo podprl dr. Drnovška, za več kot tri leta prevzel najbolj nehvaležno vlogo v parlamentu. Ves ta čas je desnica govorila o politični korupciji, Ciril Pucko pa je postal metafora, s katero je desnica opisovala način, kako se je dr. Drnovšek ponovno povzpel na prestol predsednika vlade. Lahko bi rekli kar pucko, z malo začetnico. Če bi pristali na retoriko desnice, bi lahko rekli, da je dr. Bajuk potreboval dva pucka, ne le enega. 3. maja pozno popoldne se je izkazalo, da ju ima. Res pa je, da je prekmurski poslancev leta 1997 zbral dovolj osebnega poguma, svojo odločitev je javno sporočil in s tem nase prevzel vse posledice. Zaradi te odločitve je desnica Cirila Pucka več kot tri leta dobesedno demonizirala.